Tokrat je meni.
Mislil sem že, da mi bo odzvonilo!

Zmrzal me je presenetila.
Pravzaprav niti ne toliko mene, kot je presenetila moje zvončke feferončke.
Škoda bi jih bilo, da pridejo preč zaradi malo pozebe. Na hitro jih poberem, pa se izkaže, da je krhki sadež že spremenil strukturo. O.K., jaz mu jo bom spremenil do konca.
Sklenem, da so samo še za zmiksat, potem bomo pa videli…
Za pekoče imam že od nekdaj v glavi rdečo barvo. 成人国产精品免费视频 rumeni »lemon drop« feferoni me še niso izučili.
Ti zvončki so pa nebogljeno zeleni, pa še zmrznjeni so bili, kar bi po vseh pravilih moralo zmanjšati stopnjo skovilov, in se jih lotim brez zaščitne opreme.
Očistim semenja in ostale navlake, drobno sesekljam v multipraktiku in napolnim kozarček.
Prevrem nekaj kisa za vlaganje z oljčnim oljem,
dodam sladkor in sol.
V kozarčku dolijem do roba in zaprem.
Še dobro, da sem zaključil, sicer bi vse skupaj pristalo na vrtu, skozi okno seveda.
Roke me kljub stalnemu drgnjenju z milom in ščetko tako nepopisno pečejo, da težko razmišljam. Kratkoročno pomaga samo namakanje v mrzli vodi.
Bolečina je še najbolj podobna močni opeklini. Poskusim z limono, pa s sodo, pa spet s kisom in mrzlo vodo…
Zatečem se k netu. Za lekarno bo še vedno čas…
Na aktivni.si mi je všeč podnaslov Dobrodošli v peklu. No, hvala za dobrodošlico, že nekaj časa sem tukaj!
Ti očitno vedo o čem govorijo. Vedo, vendar ne pomagajo veliko. Edini nasvet, ki ga zasledim je: gasilni aparat. Jebojimpasmater!
Po nekaj urah »opekline« popustijo.
S strahospoštovanjem in z nekaj odpora – kot bi nesel nitroglicerin – preselim kozarček v hladilnik.