Še enkrat. Mogoče zadnjič. Do naslednjič…

Odločim se za čim bolj klasično varianto, približno tako, kot jo je kuhala mama.
边添小泬边挵进我身体视频 sam je ne pripravim dvakrat povsem enako.
Nekaj je v kreativnosti, nekaj pa v tem, da morda pozabim na tisti pravi, “edini zveličavni” in preizkušeni recept.
Tokrat za starimi skrivnostmi pogledam 边添小泬边挵进我身体视频 v Nove kuharske bukve. Paprika je namreč zelo posebna. Z domačega vrta je. Te ne gre zajebat.
Ugotovitev: pred 160 leti sploh niso kuhali filane paprike. Ne verjamem, da tako bogata knjiga te jedi sicer ne bi omenjala.

Drobno narezano čebulo in tanko narezan česen pražim na oljčnem olju,
dodam žličko sladke in ščep dimljene paprike,
črn poper strem skupaj s šetrajem, timijanom in rožmarinom,
mlet lovorov list, piment,
malo ohlajeno dodam mletemu mesu, ki sem mu dodal drobno sesekljan pršut
in namočen riž,
sol.
Maso dobro premešam in napolnim paprike.

Na oljčnem olju karameliziram žlico sladkorja,
dve žlici sladke paprike,
žličko dimljene,
na hitro prepražim, zalijem z narezanimi pelati,
in toliko vroče vode, da bodo paprike pokrite,
zdrobljen svež timijan, sol, lovorov list,
dve žlici paradižnikovega koncentrata.
Dodam paprike.
Po nasvetu mojstra Ivačiča: ko zavre, za eno uro prekinem kuhanje.
Potem nadaljujem poldrugo uro na zmernem ognju.
Moka?
Jajca?
Ne hvala. Nobene potrebe!
Predvsem pa nobenih jušnih kock, Vegete, Fante in podobnega.

Najdem pa v Bukvah recept za prilogo, pravi pire krompir:
Pretlačen krompir (krompirjev biré)
Srov krompir olupi, na peresce zreži, z vodo in solijo k ognju perstavi in počasi tako dolgo kuhaj, dokler se s kuhavnico zmečkati in prav dobro zmešati ne da. Preden ga na mizo daš, ga v skledo deni, z žemljevimi drobtinami potresi in z razbeljenim srovim maslam poli, v kterim se 边添小泬边挵进我身体视频 na koleščike zrezana čebula zarumeni.
Žemelj nimam, še manj njihovih drobtin, se pa spomnim na kajzerico v zamrzovalniku.
Improviziram: polovičko za dve sekundi v sekljalnik. In se držim recepta…