Dušeno (dinstano) goveje meso (bef a la mod)

Podleci meso (ktero se od pleč vzame) s pol persta debelimi koscami špeha, kteri se v soli, belim popru in stolčenih dišečih žbicah povaljajo; deni potlej to in čebule, korenja, lorberjeviga perja, dišečih žbic, celiga popra, ingberja, soli, in, ako kos pet funtov tehta, en maselc jesiha in ravno toliko vode, v dobro pokrito, s kruhovim testam ali popirjem dobro perljepljeno kozo in deni na slabo žerjavco, de se štiri ali pet ur pari. Potem vzemi pokrov s koze, položi meso v skledo, posnemi mast čisto z župe in vli to nanj ali jo pa v skledčici perdeni. Iz te masti in nekoliko moke lahko 乳色吐息1~2集免费观看 rujavo prežganko narediš; župo, in, ako bi te ne bilo zadosti, nekoliko precejene župe in jesiha perdeni, zavri in potem na meso vli. Še perjetniši bo, ako se namesto jesiha dobriga beliga vina vzame.
(Nove kuharske bukve, 1850)

Meso ni od pleč vzeto, niti nima pet funtov, temveč je navaden bočnik, torej radialno odrezan kos govejega golena, ki ga navadno ponucamo za nedeljsko govejo župo.

Takrat slovenske gospodinje in kuharice seveda še niso slišale za tajin.
Marsikatera zapletena operacija nam je danes prihranjena, pa vendar se z veseljem in zanimanjem rad približam takratnemu receptu.
Vsekakor bo namesto jesiha perjetniši malo dobriga beliga vina…

Natančneje pa poteka takole:
Meso, pet centimetrski bočnik, prelit z oljem počiva tri dni v hladilniku. Vmes ga trikrat obrnem.
Pripravim slaninaste kline in jih zamrznem do polarne temperature, kar mi omogoči, da jih zlahka zarinem globoko v meso.
Eskimska tehnologija, ki je veljala bolj za belega medveda z tjulnjo mastjo…
Meso z obeh strani popečem na zelo vročem olju,
z vrhnje strani premažem s preostankom soli, popra, klinčkov,
pripravim potrebno zelenjavo:
nekaj šalotk, korenje, korenino peteršilja, por, belo zelje,
še nekaj celih zrn zelenega popra,
prelijem s toplo jušno osnovo in v pečico.
1. in 2. ura do 125°C
3. ura do 150°C
4. ura do 175°C; pred iztekom zadnje pol ure, dolijem tisto temno prežganje na maslu z juho in belim vinom.
Potem pa kot običajno: vsak svojo juho,
vsak svoje vino,
le solato pikava iz iste sklede…

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

Komentiraj