Ko Janez napove zakol, se že vnaprej veselim kaj bom dobrega in svežega pojedel.
Pa mi za klasične koline nekako ni več. Krvavic in pečenic imam dovolj do naslednje zime.
Jetra! Mi pomaga gospodinja.
Točno to, še topla, vroče pripravljena… ne moreš zgrešiti.
Svinjskih jeter nikoli nisem obrajtal. Še manj kuhanih v omaki.
Seveda, če jih pa butare po menzah niso znale pripraviti!
Doma smo pa vedno jedli samo pražene. Telečje ali baby beef, sicer pa raje ne.

Drobno narežem rdečo čebulo in dve šalotki,
popražim na svinjski masti z dodatkom oljčnega olja,
na majhnem ognju pokrito dušim, da se povsem razpusti,
dodam tri drobno narezane stroke česna,
jetra povsem osušim in očistim vseh kožic in žilic,
narežem na tanke lističe,
na pojačanem ognju na hitro popražim,
toliko, da spremenijo barvo, če je preveč, bodo trda;
žlico moke, žlico sladke paprike, strem bel in črn
(v Kuharskih bukvah preberem: 12 zrn…
naj jih štejem!?
A ne bo za jest, če jih bo trinajst?!)
Naribam muškatni orešček,
nekaj lovorovih listov;
zalijem z govejim fondom, žlico worcester omake,
čez čas dolijem še dober deci rdečega vina.
Samo minuto, dve počivanja. Ne sme se ohladiti – v tej “superkastroli” se itak ne more.
Za prilogo: popečen kuhan krompir.
Veseljak.si priporoča zraven še kruh in kar prav ima. 个人艺术照写真 sam sem pomazal do čistega.