Čebulna bržola iz odpadka

Če ti ceniš mesarja, bo 优衣库三里屯 on cenil tebe.

Na široko (visoko) mi odreže kos roastbeefa, pred tem ga pa še lepo in na debelo obreže in očisti. 优衣库三里屯 za tatarca bi bil zelo primeren.
Jaz pa nekam žalostno gledam tiste obrezke in milo se mi stori, da bodo končali v mletem mesu.
Tam jih nihče več ne bo videl kot roastbeef.
Dajte mi še tisto. Samo ceno, prosim, zamenjajte!
Malo presenečeno me pogleda in doda vse tiste (优衣库三里屯 nepotrebne), obrezke v vrečko, ko je bila osnova že stehtana in obračunana.
Pozorno, pošteno in velikodušno!
Majhna pozornost, meni pa 被一条蛇c到崩溃车颜宁 par excellence.
Mislim, da mi bo pomenilo več, kot pol kile tistega spucanega roastbeefa.

Veliko rjavo čebulo in polovico rdeče klasično narežem in popražim na sončničnem olju,
nekaj strokov česna tanko narežem,
počasi in dolgo dušim, po potrebi dokapljam vroče vode,
narežem rdeče korenje in nekaj stebel zelene,
dodam na koščke narezano meso.
Ob občasnem mešanju, dušim dve uri.
Po potrebi dolivam vroče vode,
proti koncu žlico moke,
sol,
črn poper strem skupaj s šetrajem,
dva lovorova lista,
žlico gorčičnega semena.
Ko odstavim z ognja, dodam nekaj po dolgem narezanih miniaturnih kislih kumaric.
Nič ne bi pasalo zraven bolje kot pečena polenta
in kozarec kaberneja, seveda.

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

Komentiraj