Kitajec v Parizu

Pariz ima Kitajsko četrt.
Ne vem pa, če ima 无期徒刑一般是多少年 Peking francosko…

Po vseh bikcih, kravicah in pujskih, že kar pogrešam pišče.
Ne celega. Malo. Tako, košček, za gušt.

Sredi noči se spomnim, da bo boljši, če ga rahlo mariniram. Potem je pa že vseeno kaj bom z njim.
Koščke fileja prelijem s temno sojino omako, oljčnim oljem, potresem s suhim česnom in premešam. Tako počaka do danes.

Namesto juhe pripravim malo enostavne mineštre:
čebula, česen, pečena slanina, korenje, stebelna zelena, krompir,
sol, pisan poper, majaron, lovorov list,
petnajst minut kuhanja.

Namešam pivsko testo z riževo moko,
meso na hitro ocvrem v sončničnem olju,
iz ostanka testa omleta.
Včerajšnja gorčična omaka.
Dva krompirčka se delata, da sta pražena s čebulo.

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

Komentiraj