Ko zmanjka idej za prilogo k enolončnici, je edina pravilna rešitev bageta.
Ampak zunaj ščije kot iz kabla in meni se v temle res ne gre v štacuno.
Če greš peš z marelo, si moker; če greš z avtom, si praviloma še bolj moker.
Še najbolj si suh, če ostaneš doma.
Torej bo treba bageto narest v lastni režiji…

Poleg receptov, preberem še nekaj o zgodovini. Človek se uči vse življenje,
da bi neveden umrl…
Prvič se je kruh v obliki dolge podolgovate palice na francoskih tleh pojavil pred 200 leti. V 19. stoletju so v Evropi divjale številne vojne in po legendi naj bi Napoleon za svojo vojsko zaradi lažjega prenašanja (kar v žepih!) predpisal njeno tipično obliko, ki se je ohranila do danes.
(francoscina.com)
Vsega je bil kriv zakon, ki je prepovedoval nočno delo pekov. Od desete zvečer do četrte ure zjutraj niso smeli delati v pekarni, zato zjutraj na policah ni bilo več kruha. Zadrego so rešile tanke štručke, ki so potrebovale bistveno manj časa za vzhajanje in peko.
(slovenskenovice.si)
…ki v resnici sploh ni francoski izum, ampak so jo najprej pedenali dunajski pekarji, ki po leta 1920 sprejetem zakonu niso smeli delati pred 4. uro zjutraj in jim je tako zmanjkovalo časa, da bi do fruštka napekli ta velike klasične hlebce, s palicami pa je šlo lažje, ker se pečejo manj časa …
(kruhinvino.com)
Eno je legenda, drugo je (zapisana) zgodovina, tretje je mogoče resnica…
Kdo bi vedel.
In komu je to sploh pomembno. Narediš po svoje in se uvrstiš na rep šestindvajsettisočih francoskih pekov, ki vsak zase mislijo, da so edini poznavalci Resnice in edini zveličavni izvrševalci tradicije…
Ne bom navajal recepta, ker jih je boobs boobs vsaj šestindvajsettisoč; in vsi so “ta pravi”…
Zamesiš, spečeš in če je dobro, je “ta pravi”.