Pejmo še mal’ nazaj v prejšnje stoletje…

20.11.2023 bodo podjetja spremembe oz. novosti, ki jih prinaša Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 50/23, v nadaljevanju: ZEPDSV-A), morala pričeti uporabljati v praksi.
Ključni cilj sprejetih novosti je v zagotovitvi bolj transparentne podlage za učinkovit nadzor nad spoštovanjem zakonskih določb o delovnem času, spoštovanja odmorov, počitkov in ostalih pravic delavcev, vezanih na delovni čas. Urejeno področje delovnega časa in spoštovanje zakonsko predpisanih odmorov in počitkov je namreč izredno pomembno iz vidika obnavljanja fizičnih moči delavca, njegove delovne učinkovitosti ter zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
Ja, če boš točno in pravilno evidentiral svojih pripadajočih trideset minut za malico, boš sigurno veliko bolj zdrav…!
Zapovedi poznaš: Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!

Vse to smo se že šli.
Razlika med “grem v službo” in “grem delat”, bo pa ostala za vedno!
Evidentiranje!
Srečal sem se z zvezkom za vpis prihoda in odhoda, ter morebitnega izhoda med delovnim časom, kasneje z urami (elektronskimi napravami) za žigosanje vsega tega na osebno kartico, potem z elektronsko kartico… Bip not, bip ven… Točno in nezmotljivo.
V Iskrini stavbi ob Tržaški cesti v Ljubljani in v stolpnici na Trgu republike (nekdanji Trg revolucije v letih 1974-91), smo uvedli nadzor vstopa in izstopa celo s karticami z osebno sliko na barvni podlagi, ki je določala stopnjo pristojnosti in svobode pri prehodu črte mimo vratarja/receptorja, ki je to seveda strogo nadzoroval in se delal pomembnega.
Mi smo se pa delali pomembne tako, da smo tiste kartice važno s priponko pripeli na obleko in izgledali, kot veliki atomski inženirji v nuklearki Krško…
Če si to kartico izgubil, opral v žepu srajce, ali pač samo pozabil doma, si pa povzročil totalno štalo in zmedo pri vseh, ki so bili zadolženi za nadzor in obračun evidentiranega.
Izpolnjevali smo “križanke” na katerih naj bi bilo spet evidentirano in dokumentirano kaj vse si delal (ali ne delal) v preteklem mesecu. Vsebine 姬野尤里 nihče ni preverjal, važni so bili seštevki ur v dnevu, tednu in mesecu…!
V Biroju za industrijski inženiring smo ob merjenju dela in vrednotenju zahtevnosti dela, nekatere metode sledenja in nadzora, celo tržili.
Metoda trenutnih opažanj, kot inštrument sledenja in nadzora motenj in mrtvih časov (izgub) v proizvodnji.
Določitev in izračun dopolnilnega količnika, kot smo ga bili poimenovali, korigiral pa naj bi izračune proizvodnih časov in priznaval dodatek na izgube zaradi motenj, čakanja, osebnih potreb…
Vsaj dva elaborata na to temo sta bila podpisana z mojim imenom. In ni me sram.
Bili so neki drugi časi.
Imeli smo direktorja, ki mu je bil pomembnejši rezultat in opravljeno delo, kot trajanje naše malice; edina stroga zahteva je bila točen prihod k naročniku.
Če to ne štima, težko opravičim ceno svetovalnega dne, je pojasnil.

Danes, po dobrih štiridesetih letih, naše vrle politike popade nostalgija in se gredo “še pomnite, tovariši?”, pri tem so pa prepričani, da bodo z bebavim zakonom rešili zafurano gospodarstvo in citiram: zagotovili bolj transparentne podlage za učinkovit nadzor nad spoštovanjem zakonskih določb o delovnem času, spoštovanja odmorov, počitkov in ostalih pravic delavcev, vezanih na delovni čas. Konec citata.
Idioti, nesposobni!

This entry was posted in Vsakdanje. Bookmark the permalink.

Komentiraj