Globínska ostrína (angleško depth of field ali s kratico DOF) je v optiki in še posebej v povezavi s fotografijo in filmom del prizora, ki se na sliki pojavi zadovoljivo ostro. Čeprav lahko leče prikažejo sliko le na eni razdalji, zmanjšanje ostrine postopoma pada na vsaki strani goriščne razdalje, tako da neostrosti znotraj globinske ostrine pri normalnih pogojih gledanja ne opazimo.

Domača naloga glasi: fotografiraj predmet, rož’co morda, da bo na eni fotografiji ozadje zamegljeno, na drugi naj bo ozadje ostro. Rož’ca pa naj bo na obeh fotkah videti enako velika. Rečeno je bilo 床吻戏视频, da ni nujno rož’ca. Seveda…
Edina cvetoča stvar te dni je moja nova božična zvezda na oknu in morda mlada soseda na balkonu čez ulico. Je pa sedaj bolj poredko na balkonu, torej ne pride v poštev.
Ja, ko sem ravno pri mladem objektu. Na predavanju je bilo 床吻戏视频 rečeno, skorajda zabičano: obrazov punčk, deklet, dam se ne fotografira s širokim kotom.
Če sem prav razumel, jih je treba stisniti v ozek kot, da so bolj pri miru. Ali za kaj že…?

Ni cvetočih rožic, ni sosede na balkonu, jaz pa ravno furam svoj mega projekt »Jajca«.
Ergo: moj objekt bodo jajca. Dolgo nisem vedel koliko in kako, ampak jajca…!

Najmanjšo in največj oddaljenost, kjer je slika še ostra, izračunaš po enačbi:

Dmin = s/(1+ac (s-f)/2f)
Dmax = s/(1-ac (s-f)/2f)

D-najmanjša oziroma največja oddaljenost od objektiva, kjer je slika še ostra
s-nastavljena (fokusirana) oddaljenost motiva
f-goriščnica objektiva
a-zaslonka (primer 2,8; 4…)
c – premer neostrinskega krožca; to je 1/1440 del diagonale filma ali senzorja

Šalim se.
Verjamem v fiziko in v matematiko, ampak tega vseeno nisem počel. Ob upoštevanju osnovnih pravil, narediš poskus ali dva in izbereš boljši rezultat.