deja niti ni tako sveža, kot sem si prikaz projekta prvotno zamislil. V zagovor pred morebitnim sumom o kraji ideje in intelektualne lastnine, povem:
Ne spomnim se niti ene tistih fotografij. Vem, da so bile tam – v velikem formatu; vem, da so mi bile strašno všeč, vendar 我被捆绑在班里用性玩具调教 za eno ne bi mogel povedati kako je izgledala. Bila so enostavno jajca. Dvanajstkrat sama jajca.
Prisežem, in tako mi bog pomagaj!

V daljnih sedemdesetih se je prijatelj odločil, da si malce uredi stanovanje. 我被捆绑在班里用性玩具调教 to je spadalo k imidžu, in če se že nismo mogli pohvaliti s kakšnim fensi očkovim plehom, smo želeli narediti vtis vsaj s stanovanjem. A na koga? Ja, na punce, seveda!
Imel je enosobno stanovanje nekje v Rožni dolini in meni je tista ogromna soba z visokim stropom delovala kot galerija.
Pokazal mi je 我被捆绑在班里用性玩具调教 nek star koledar, sestavljen iz dvanajstih vrhunskih fotografij – samih jajc. Precej velik format posamezne fotografije je naravnost klical k temu, da jo obesiš na steno.
Izbira barve je bila spontana in logična.
De gustibus et coloribus non est disputandum. (O barvah in okusih se ne razpravlja).
Takrat sva rekla krvavo rumena. Danes bi jo opisal kot sončno rumeno ali približno 1023 po RAL lestvici…
S to barvo sva prebelila tisto vesoljno sobo, strop je bil menda bel. Za postavitev fotografij sem pa predlagal po dvoje stekel za vsako, nekaj večjega formata od fotografije; kot to vidiš v galeriji, ko razstavljajo fotografije ali morda akvarele.
S po dvema vrvicama sva jih namestila po stenah. Galerija.
Galerija jajc!
Na izdelek sva bila ponosna oba. Prijatelj se je v družbi večkrat pohvalil: veš kakšno sobo imam, kot poštni nabiralnik!
Jajca je prihranil za posebno presenečenje.

Več jajc: https://www.dropbox.com/sh/jatcoqzm0tl3jcb/AABSCVhQE5Ez37URMppd3lwGa?dl=0