ame ena najbolj erotičnih skulptur moderne dobe.
V svoji velikosti in veličini impozantna in enkratna.
Večkrat sem že stal ob njenem vznožju in jo gledal navzgor, kot Ponižni gleda svojo čaščeno in ljubljeno boginjo.
In s tega zornega kota, lahko bi rekli kar iz žabje perspektive, jo težko pogledaš v oči. Pogled se ustavi nekje pod popkom, ravno v višini prvih medeninastih atomov; vendar oko ne vidi atomov. TISTO je močnejše!
Kaj se je takrat mojstru Janezu Boljki motalo po glavi?
Vsakokrat ko zrem v temačno, vendar izrazito in nedvoumno razpoznavno razpoko, imam občutek, kot da jo je zarezal v glino s svojo kiparsko lopatico pod vplivom nekega zelo močnega čustva: z ihto, nejevoljo, morda z ljubeznijo…?
Ostrina potez tam okrog mi nekako ni v skladju z mehkobo in zaobljenostjo prsi, stegen, zadnjice…