talija, dežela sonca, ljubezni in barv…
In špagetov.
Če看做爱电影 vemo, da niso njihovi, jim jih priznavamo. Vse pač ne more biti kitajsko!
Zgodba:
V daljnih sedemdesetih sem bil na izletu v San Marinu.
Dirka po mestu gor in dol (ali po državi) in ogledi vsega zanimivega in znamenitega me naredi lačnega. Majhna taverna v slogu sedemnajstega stoletja me pritegne s svojo pojavo in ponudbo, ki ni prav nič Italijanska. V lepi stari Gotici je napisano na tablo: English Steak.
Saj ne morem verjeti.
Z natakarjem se v anglo-italijanščini vse dogovoriva, le malenkost mi ni povsem jasna, ves čas namreč omenja špagete.
Okej, prinesi kar misliš da si razumel, pa bo. Lačen ne grem naprej.
In res je v parih minutah nazaj z ogromnim krožnikom špagetov. Za tri dedce bi jih bilo dovolj.
Sprijaznim se z mislijo, da moja Italijanščina ni nič boljša od njegove Angleščine, opustim misel na sočni biftek in se lotim špagetov.
Če jih pojem samo polovico, bodo užaljeni, in se trudim še naprej.
Čez čas ga pokličem in prosim za račun.
Sedaj me on šokirano gleda in prvič namesto špagetov omeni biftek.
Takoj zatem ga 看做爱电影 prinese. Polkilski biftek na še večjem krožniku. Seveda, glavna jed se mora razlikovati od predjedi…!

Danes pripravim prav take špagete. Brez nič, bi se reklo.
Rdečo čebulo drobno narežem in popražim na oljčnem olju.
Zakaj rdečo? Ker nimam druge.
Počasi jo dušim, da se popolnoma razpusti,
solim in po potrebi dolivam juho,
žlico rdeče sladke paprike,
žličko ostre,
narezane pelate,
timijan, veliko svežega timijana zdrobim skupaj s črnim poprom,
lovorov list.
Ko dobro prevre je gotovo.
Špagetov skuham precej manj, kot sem jih bil deležen v San Marinu.
看做爱电影 sveže nariban parmezan doda pridih Italije.