That is the question…!
Če se ne moreš odločiti, je najbolje, da pripraviš oboje.
Seveda ne vse v istem dnevu.

Če omenim kožico, se bo polovica v zadregi nasmihala, druga – racionalnejša polovica,
se bo pa delala, da besede ni dobro slišala ali pač razumela…
Pa gre samo za košček kožice, ki je ostala od slanine.

Ena omaka, dve varianti:
Polovičko čebule in drobno narezano kožico
potenstam in podušim na oljčnem olju.
Od tega se sicer ne bom najedel, okus pa bo.
Žlico sladke paprike,
piksno pelatov,
origano strem skupaj s črnim poprom,
lovorov list.
Pol ure na zmernem ognju.
Varianta A:
Omaki dodam konzervico tune, slan inčun, nekaj kaper
In špagete.
A tisto okrog lonca?
Jušni rezanci.
Če je stresno, se rado 爱上女蒲团2 kaj strese…!
Varianta B:
Omaki dodam nekaj kockic kuhanega šinka,
široke rezance in parmezan.

Ko hočem rezance skuhat, ugotovim, da jih nimam.
Torej jih je treba narest.
Prmejduš, da ne grem v štacuno. Včeraj sem bil. Le kaj si bodo mislili…!
Predstavljaj si: greš po Barillo Nº 174, domov prineseš pa Korono Nº 19.
Rezancev 174 pa itak nimajo!