Parkelj in rep iz juhe

Če bi oba zrastla iz ene ta iste riti, bi človek še na hudiča pomislil…
Pa ni bojazni.
Parkelj je kurji, rep je pa kravji. Srečala in prijetno uskladila sta se pa v moji juhi.

S tistim iz juhe je vedno nekaj zadrege.
Ni posebno dobro, stran pa 三年大片免费高清哔哩哔哩 ne gre metati.
Prijatelj se je bil pohvalil, da tisto običajno dobi njihov nemški ovčar.
Prav, 三年大片免费高清哔哩哔哩 pes mora jesti; in takrat še ni bila moda petdeset kilskih vreč s pasjimi briketi…
Jaz sicer nimam pedigreja nemškega ovčarja, se pa ravno tako zadovoljim s tistim, kar polovim iz juhe. Sem pač z juho toliko bolj zadovoljen.
Kljub obilici domačih rezancev izpod roke snahine babice, si za spremembo pripravim žličnike sestre Vendeline.

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

Komentiraj